Predavanje o “AUTOCAD” standardih in novem “BIM” projektiranju.

V četrtek, dne 16. 2. 2017, je potekalo na Šolskem centru Celje v predavalnici D-9 od 11. do 13.30 ure predavanje v zvezi z AUTOCAD standardi in v zvezi z novim projektiranjem ”BIM”, ki se trenutno uporablja tudi pri nas, predvsem v gradbeništvu.


To predavanje sta izvedli Vesna Križnar, univ. dipl. inž. arh. in Mojca Pečnik, univ. dipl. inž. arh. iz podjetja ARHINOVA d.o.o. iz Škofje Loke.
Najprej je bilo na predavanju prikazano praktično računalniško risanje dejanskega objekta visokogradnje s pomočjo programa AUTOCAD 2017 (Autodesk). Prikazan je bil najprej klasični način risanja z ‘ročnim’ popravljanjem ter nato še s pomočjo CAD standardizacije v blokih. Zadnje omenjeni način je dosti hitrejši in preglednejši, saj imamo že v naprej pripravljene bloke in legende za materiale, za vratne in okenske odprtine, za vzorce šrafur, ….
Več takšnih blokov za različne potrebne zgoraj omenjene zadeve pa lahko hranimo v skupni knjižnici. Na osnovi tega izdela program AUTOCAD samodejno popise del za določen objekt na osnovi izdelane risbe ter na osnovi podatkov iz teh blokov. Pri tem se tudi samodejno izdela seznam odprtin vrat, odprtin oken, dimenzij parapetov, prostorov, opreme,…v obliki ustreznih tabel. Na osnovi tega lahko te podatke hitro spreminjamo za podoben ali tudi nekoliko drugačen objekt (ukaz ‘Update’ za popravljanje in za osvežitev podatkov).




Pri uporabi CAD standardizacije smo 3,5- krat hitrejši kot pri klasičnem načinu risanja v programu AUTOCAD, saj uporabljamo pri prvo omenjenemu načinu ustrezne v naprej pripravljene bloke in knjižnice. Zato bi se naj ta način zaradi prihranka na času vse bolj uvajal v delovne procese podjetij z vzporednim delom ob klasičnem načinu risanja. Ta CAD standardizacija se lahko vpelje v podjetje s pomočjo lastnega znanja ali s pomočjo zunanjega strokovnjaka- omenjeno podjetje ARHINOVA d.o.o. je tudi pooblaščeni Autodeskov učni center in tudi Autodeskova specializacija za svetovanje.
V 2. delu obravnavanega predavanja je bila prav tako zanimivo in praktično prikazana nova metoda projektiranja (trenutno pri nas predvsem v gradbeništvu)- t.i. ”BIM ” tehnologija (Building Information Modeling), ki se uporablja v Evropi že od l. 2010 dalje (v Nemčiji).
”BIM” je proces izdelave in upravljanja digitalnega modela podatkov, s pomočjo katerega oblikujemo, gradimo in vzdržujemo objekt skozi celotno življenjsko dobo.
Ta ”BIM” informacijska tehnologija omogoča sledeče zadeve po fazah na primeru določenega objekta: a.) izdelavo 3D modela zgradbe oziroma objekta; b.) izdelavo terminskega plana gradnje objekta; c.) izdelavo stroškov gradnje objekta; d.) izdelavo trajnostnih analiz- energetsko ekološke analize in e.) spremlja vzdrževanje objekta.

”BIM” omogoča enostavno kotiranje načrtov, pri tem se merila načrtov lahko enostavneje spreminjajo in se nato v njih hitreje in tudi bolj nazorno riše določen načrt objekta. Pri tej ”BIM” tehnologiji poteka sočasno izdelava izrisa 2D in 3D modela objekta, uporabljajo se lahko različni arhitekturni in tudi gradbeni elementi s podatki iz baz podatkov za modeliranje objekta. Vsi ti nosilni in nenosilni elementi ene etaže objekta se nato hitro kopirajo po preostalih etažah objekta. Na tako opisan način lahko objekt izredno hitro zmodeliramo ter izrišemo po etažah, prav tako pa lahko določeno etažo ali samo del določene etaže objekta samodejno popravimo na osnovi predhodno izdelanih baz podatkov. ”BIM” tehnologija načrta je tako organizirana po etažah in po elementih objekta.
CAD in BIM informacijsko tehnologijo lahko združimo, tako, da lahko npr. poljubni element iz CAD prenesemo v BIM model (npr. stenski element z okensko odprtino, steber, stopnišče,…). Določena projektivna podjetja v Sloveniji že vpeljujejo BIM tehnologijo v delovni proces. Pri tem je pomembno, da upoštevamo sledeče: analiziramo obstoječe stanje podjetja in pridobimo potrebne informacije o BIM tehnologiji; sledi nakup opreme in nakup programov, ki podpirajo BIM; učimo se BIM tehnologije, nadalje uvajamo standardizacijo BIM tehnologije s podporo (nekdo nam pri tem pomaga in svetuje) in imeti moramo tudi BIM ‘manager’-ja, ki centralno skrbi za našo knjižnico BIM.
Poznamo 5 ”BIM” programov in sicer: Allplan, ACAD-BAU, ArchiCAD, Revit in Autodesk-AutoCAD. Trenutno najbolj uporaben BIM program v Evropi je ACAD-BAU in se tudi najbolj priporoča s splošnega vidika za uporabo v Sloveniji. Za program ACAD-BAU je osnova program AutoCAD z uradnim zapisom risbe dwg., ki velja tudi za ACAD-BAU. ACAD-BAU uporablja 2D in 3D model risbe, uporablja evropske standarde, ki so podprti z DIN standardi ter uporablja tudi slovenski jezik. Med drugim program ACAD-BAU izdela tudi popise objekta po BIM tehnologiji ter deluje na osnovi baz in knjižnic, podobno kot je bilo prvotno razloženo za AutoCAD tehnologijo. Pri tem lahko tudi program ”Excell” uporabimo za prenos podatkov (zidov, oken,…) v BIM tehnologiji. ACAD-BAU je vsestransko uporaben za risanje in obdelavo vseh vrst načrtov, tudi npr. za t.i. izvedbene načrte (stopnic, strešnih ‘frčad’, …), ki se lahko izdelajo enostavno in hitro. Pri tem BIM tehnologija preko svojih ustvarjenih baz in knjižnic hitro pretvori načrt oziroma objekt iz 2D v 3D model. Obstajajo različne knjižnice kot npr. za elemente objekta (več možnih stopnišč se nahaja v bazi knjižnice, več možnih stenskih elementov,…), kakor tudi npr. za opremo stanovanj- pohištvo v 3D prikazu (različna oprema kuhinj, dnevnih sob z navedbo materialov in barvnih kombinacij).

 

S tem programom ACAD-BAU je tudi možno izdelati urbanistični 3D zunanji prikaz poljubnega mesta ( na tem predavanju je bil prikazan dejanski urbanistični 3D model mesta Škofje Loke, kjer so bili uporabljeni tudi preostali najrazličnejši programi- geodetski- orto-foto posnetki mesta iz zraka, itd.). Nadalje lahko ta program ACAD-BAU prikaže npr. določeno opremo stanovanja- npr. stol ‘Rex’- na različnih nivojih- kot skico, kot vizualizacijo ali v pogledu ali v prerezu. V osnovi je bil ta stol modeliran s programom AutoCAD.
Za uspešno delovanje programa ACAD-BAU (in tudi za AutoCAD, da je maksimalno izkoriščen) potrebujemo v delovni praksi kvalitetno podporo, ki jo zagotovimo z ‘Navodili vseh možnih funkcij’ (Priročnik z navodili v pdf. obliki), nadalje z navodili za namestitev programa- vse v slovenščini in s tečaji ter s sprotno pomočjo, katere nudi tudi že prvotno omenjeno podjetje ARHINOVA d.o.o. iz Škofje Loke (http://www.arhinova.si/bim.html). Omenjeno podjetje nudi tečaje in pomoč iz programa ACAD-BAU in BricsCAD (je možen nakup trajnih licenc programov), ki se povezujeta v BIM tehnologiji ter sta še bolj uspešna kombinacija kot tudi dokaj uspešna možna povezava programov ACAD- BAU in AutoCAD.
2. možen BIM program, ki se lahko še v Sloveniji uporablja je Revit (Autodeskov proizvod- nakup trajnih licenc pri tem programu ni možen), ki je sicer tržno zanimiv BIM program. Osnovni jezik v programu Revit je angleščina, kar je v Sloveniji lahko ovira, saj se tukaj pojavlja tudi zahtevnejša tehnična angleščina. Svoje baze, ki jih pripravimo v programu Revit, je treba potem preurediti v slovenski jezik s pomočjo ustreznih prevajalnikov.
V ‘Revitu’ se izdela najprej 2D načrt, nato 3D model, 2D načrt pa se lahko tudi po potrebi dodela (vendar se težje riše načrt kot v programu AutoCAD). Risbo iz programa AutoCAD lahko uvozimo v program Revit, velja pa tudi obratna pot.


Knjižnice programa Revit so bolj prilagojene ameriškim knjižnicam tipskih elementov, kjer se lahko nahajajo tudi neevropski tipski elementi. V programu Revit je treba prilagoditi precej lastnih nastavitev elementov (šrafure, črte prerezov, …), ki izhajajo tudi lahko iz blokov programa AutoCAD. Dobra lastnost programa Revit pa je ta, da ima izdelan dober sistem ‘Projektne mape’- za določen objekt lahko vidimo vse hkrati- tloris, prereze in prostorski prikaz. Izdelava ‘družin’ elementov je v programu Revit zelo zamudna, prav tako tudi kotiranje načrtov, saj je treba določene zadeve tudi ‘ročno’ kotirati, ne samo avtomatsko.
Revit BIM tehnologija je primernejša za večja podjetja.

Povezave:

 

Poročilo o predavanju ”AUTOCAD” standardih in ”BIM” projektiranju zapisal na osnovi predavanja:

Borut Šušteršič

Nazaj