PROJEKT- ”INTEGRALNO PROJEKTIRANJE IN TRAJNOSTNA GRADNJA KOT KLJUČNA NOSILCA TRAJNOSTNEGA IN KROŽNEGA GRADBENEGA GOSPODARSTVA”- GZS- 23. oktober 2023 v Ljubljani
23. oktobra 2023 je v prostorih (dvorana A) Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) potekal posvet z naslovom ”INTEGRALNO PROJEKTIRANJE IN TRAJNOSTNA GRADNJA KOT KLJUČNA NOSILCA TRAJNOSTNEGA IN KROŽNEGA GRADBENEGA GOSPODARSTVA”, katerega se je tudi kot predstavnik ŠCC- Višje strokovne šole Celje (program gradbeništvo) udeležil Borut Šušteršič. Tega posveta so se udeležili predstavniki različnih gradbenih podjetij, raziskovalnih inštitucij in različnih šol. Organizirala ga je Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) v okviru GZS (direktor mag. Gregor Ficko in mag. Valentina Kuzma).
Poudarek tega posveta je bil med drugim tudi na uporabi recikliranih gradbenih in drugih materialov, polizdelkov in izdelkov v procesu graditve različnih objektov. Predavatelji na tem posvetu so bili priznani gradbeni strokovnjaki iz različnih gradbenih in ostalih industrijskih podjetij ter iz raziskovalnih inštitutov.
Uvodno predavanje je obravnavalo ”Okoljsko označevanje gradbenih proizvodov”, kar je zelo pomembno pri izbiri- načrtovanju in dejanskem vgrajevanju takšnih okoljsko ustreznih ”zelenih ekoloških” materialov v gradbene objekte (z ustrezno oznako tipa ECE- 1, 2 in 3; trenutno samo 5 do 10 % gradbenih proizvodov nosi te okoljske zahtevane oznake), ki jih predvideva tudi ‘Uredba o zelenem javnem naročanju’. Ti vgrajeni materiali morajo vsebovati okoljsko sprejemljive surovine, določen delež v teh materialih mora vsebovati tudi že reciklirane materiale ter kot celota morajo biti reciklažni v primeru obnove oz. rekonstrukcije ali morebitne rušitve takšnega objekta. Po ‘Gradbenem zakonu (GZ-1)’ je zadolžen projektant objekta, da izbere prave ”zelene” materiale za trajnostno (mehansko trdni oz. obstojni ter kemično odporni, nespremenljivi in neškodljivi za zdravje) in reciklažno rabo (krožno gospodarstvo- možno recikliranje).
Drugo tudi zanimivo in pomembno predavanje na tem posvetu je obravnavalo ”Kazalnike trajnostne gradnje v vlogi spodbujevalca graditve trajnostnih in krožnih stavb”. Poznamo več kazalnikov trajnostne gradnje, ki jih moramo v procesu graditve objekta (projektiranja in gradnje) upoštevati. Med petimi glavnimi sta pomembna tudi sledeča dva: povečanje deleža recikliranih gradbenih proizvodov (novi gradbeni materiali, ki se vgrajujejo v objekte, morajo vsebovati tudi med drugim že omenjeni določeni delež recikliranih materialov) in izboljšanje snovne učinkovitosti vgrajenih materialov (optimalna mehanska trdnost in obstojnost, kemijska odpornost, …).
V skladu z evropskimi normativi se mora tudi trajnostna gradnja objektov (trajnostne stavbe oz. objekti) ustrezno vrednotiti. Pri tem je potrebno upoštevati tudi sledeče kazalnike: vpliv stavbe oz. objekta na okolje, vpliv na zdravje in počutje človeka ter na kakovost bivanja, vpliv na ekonomiko (stroški gradnje in vzdrževanja), poraba energije in ogljični odtis objekta ter raba vode. Poseben pomemben kazalnik so tudi gradbeni odpadki, ki se pojavijo na gradbišču, tako pri novogradnji, kakor tudi pri rušenju objekta ter kaj se bo z njimi zgodilo.
Proizvajalci gradbenih materialov in projektanti gradbenih objektov dokaj dobro upoštevajo te kazalnike v procesu graditve trajnostnih in krožnih stavb oz. pri trajnostni gradnji objektov, gradbena operativa pa slabše upošteva te kazalnike pri gradnji objekta na gradbišču.
Nadalje je bilo prikazano še obilo zanimivih in aktualnih predavanj (11) in sicer:
Postopki kemijskega recikliranja plastičnih snovi (bio-plastika v prihodnosti);
Recikliranje vozišč po hladnem postopku (uporaba obstoječega recikliranega asfalta pri obnovi cest oz. asfaltnih vozišč z dodatki penjenega bitumna, vode in cementa);
Reciklaža v proizvodnji betona (uporaba elektro-filterskega pepela, 2 mikrosilike in žlindre kot recikliranih materialov v betonu- kot dodatek cementu za vezivo; recikliran betonski agregat v deležu 30 % in 70 % naravnega agregata v betonu,…);
Uporaba industrijskih odpadkov (odpadki iz termičnih industrijskih procesov- žlindre; recikliranje blata v geotehnične kompozite z alternativnimi vezivi iz odpadkov; ekstrakcija fosforja, kalija in dušika iz blata, 3D tisk z reciklirano plastiko in recikliranimi industrijskimi, gradbenimi in komunalnimi odpadki, …);
Digitalizacija gradbeništva s poudarkom na trajnostnih in krožnih principih (BIM tehnologija za projektiranje, izvajanje in vzdrževanje objektov z vnašanjem trajnostnih vidikov in krožnih načel v gradbeništvo- ‘zelena’ javna naročila ter z upoštevanjem energijske učinkovitosti stavb; raziskovalni projekt v EU za digitalni gradbeni dnevnik, …);
Trajnostna in krožna gradnja (njena vloga in pomen v prihodnje- zmanjšanje porabe energije v stavbah, manjši ogljični odtis, uporaba reciklažnih materialov v novih gradbenih materialih, vseživljenjsko izobraževanje kadrov preko GZS, CPU in CPI, ‘zeleni moduli’ za srednje in višje strokovne šole ter za mlade, ”Direktiva o obnovi narave in o zdravju tal”- v mestih mora biti več zelenih površin- ‘zelene’ fasade in strehe stavb ter manj strupenih izpustov v tla- v zemljo,…);
Jeklarska žlindra v masivnih betonih (v masivnih betonih- elementi z velikimi dimenzijami oz. debelinami- naj se uporablja 50 do 60 % agregata iz jeklarske žlindre s frakcijo premera zrn večjo od 4 mm- premer zrn agregata iz jeklarske žlindre 4 do 8, 8 do 16 in 16 do 32 mm; ostalih 40 do 50 % agregata v betonu pa je naravnega- kamnitega ali iz gramozne separacije s frakcijo premera zrn od 0 do 4 mm; količina cementa ostaja enaka kot pri normalnem klasičnem betonu, ki ima v celoti agregat naravni;
Tehnologija proizvodnje granulata gume (polimerni modificirani bitumen oz. asfalt- odpadno reciklirano gumo dodamo bitumnu in kameno moko za izvedbo obrabnih plasti asfaltnih vozišč na AC, HC, …- t. i. gumirani asfalt z drobljenim peskom frakcije 0,2 mm kot delom agregata in s preostalim delom agregata iz drobljene črne jeklarske žlindre frakcij od 2 do 11 mm- takšen asfalt je bolj gost in ima večjo viskoznost; ta gumirani asfalt služi tudi lahko kot drenažni asfalt z določeno frakcijo agregata za odtok vode s cestišča in povzroča manj prometnega hrupa ter prenaša tudi lahko nizke in visoke temperature, torej je bolj obstojen od klasičnega asfalta- 90 % asfaltov v Italiji je gumiranih drenažnih);
Integralno projektiranje in trajnostne rešitve pri projektih (razvojna vloga Stanovanjskega sklada RSSSRS; kontrola projektov in dostop do njih v vseh fazah preko skupnega podatkovnega okolja kot je npr. BIM tehnologija, ki jo zahteva SSRS pri svojih lastnih investicijah in je le ta bila že izvedena na več njegovih izgrajenih stanovanjskih objektih po Sloveniji- zidani, AB in leseni objekti; z BIM tehnologijo se dosega tudi kontrolirana trajnostna gradnja z energetsko učinkovitostjo- skoraj nič energijske stavbe, energijskega razreda A1 in nižje emisije v času obratovanja stavbe (zmanjšanje emisij snovi iz objektov)- in ekološko sprejemljivostjo objektov- ustrezna uporaba tudi recikliranih materialov, kar ima tudi ugoden vpliv na podnebje in na varstvo vodnih in morskih virov (krožno gospodarstvo);
Kakovost v graditeljstvu v okviru državnega projekta (danes je pri nas dokaj nizek nivo kakovosti izvedenih gradbenih del predvsem zaradi propada mnogih uspešnih gradbenih podjetij okoli l. 2010; investitor mora vedeti kaj mora predpisati glede projektiranja in kvalitetne izvedbe objekta glede na nabor dobre gradbene prakse (smernice ‘RAL’) in glede na nivo kakovosti- ‘Znak kakovosti’ v graditeljstvu, ki ga podeljujeta v Sloveniji GZS in Gradbeni inštitut ZRMK, zagotavlja višjo celovito kakovost pri načrtovanju- projektiranju, izvedbi in nadzoru izvedenega objekta);
Javna uprava- razogljičimo Slovenijo z modelom sistemskega prehoda (preko Ministrstva za izobraževanje in vzgojo- MIV poteka projekt EU za okrevanje in odpornost, ki določa sistemske pristope k ”razogljičenju verige”- cilj tega je povezati Ministrstvo za delo, kohezijo in MIV za enoten sistemski nastop delovanja in za skupno izobraževanje, odvijajo se sinergetski procesi- razvoj politike ravnanja z odpadki, digitalni potni listi, podpora uporabe BIM tehnologije, izboljšati uporabo orodij prostorskega načrtovanja, finančna vzdržnost stavb- določitev davkov za nepremičnine oz. za grajeno okolje,…).
Borut Šušteršič, univ. dipl. inž.