20 let višjega strokovnega šolstva v Sloveniji

Ob 20-letnici višješolskega strokovnega izobraževanja v Sloveniji je v torek, 25. oktobra na Brdu pri Kranju potekala slavnostna akademija, kjer so slavnostni govorniki povzeli preteklo zgodbo 20 letih in napovedali nadaljnji razvoj tega področja.

Kot predsednik Skupnosti višjih strokovnih šol in predstavnik ene izmed prvih 5 višjih strokovnih šol v Sloveniji je Alojz Razpet poudaril: »Vse od leta 1996 dalje je višje strokovno šolstvo v slovenskem sistemu izobraževanja raslo in zorelo in je v 20 letih delovanja dozorelo v kakovosten izobraževalni sistem in v enega od ključnih akterjev na področju povezovanja izobraževanja z gospodarstvom ter v internacionalizacijo višjega strokovnega šolstva. V nas je zorelo in dozorelo spoznanje, da bomo le s kvalitetnim sistemom praktičnega izobraževanja in povezovanjem teoretičnega znanja s prakso izpolnili pričakovanja delodajalcev in seveda tudi študentov ter si na ta način postavili pozicijo na področju izobraževanja in usposabljanja v slovenskem izobraževalnem prostoru ter v EU.« Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem predstavnikom višjega strokovnega šolstva in gospodarstva za njihov nenadomestljiv prispevek k uspešnemu 20-letnemu delu višjega šolstva. Priznava, da imajo veliko zaslug za marsikatero rešitev problema v realnem delovnem okolju. »Vem, da vsakdo izmed zaposlenih na višji šoli v svoji vlogi in s svojim videnjem, po najboljših močeh soustvarja kakovostno višje šolstvo.«

20letvs-3Kot je izpostavila ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, so višje strokovne šole pomemben segment v vertikali izobraževanja, ki je močno povezan z izzivi gospodarstva. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je pojasnila, da dobro povezanost višjih strokovnih šol z gospodarstvom dokazuje relativno velika prehodnost mladih na trg dela ter da veliko programov neposredno usklajuje standarde in doseganje učnih ciljev s potrebami trga dela oziroma posameznimi poklicnimi profili.

“To je prednost višješolskega izobraževanja. Ta neposredna vpetost v okolje dodaja neko privlačno noto za študente in vse, ki želijo biti dobro opolnomočeni za prehod na trg dela,” je dejala dr. Makovec Brenčičeva, ki je izpostavila tudi močno vpetost tega segmenta šolstva v mednarodno sodelovanje tako z vidika projektov kot z vidika priprave in razvoja programov s sledenjem potrebam trga dela. Posebej je pohvalila proaktivnost in iskanje čim hitrejših in čim bolj učinkovitih strokovnih rešitev za prav ta del vertikale izobraževanja. “Seveda pa si želimo še več fleksibilnosti in še večjih generacij,” je dejala ministrica.

Predsednik upravnega odbora Postojnske jame d.d. Marjan Batagelj je kot predstavnik delodajalcev oz. gospodarstva izpostavil potrebo po višješolskem kadru in poudaril uporabnost diplomantov, saj se izobražujejo za delo, na delovnih mestih skozi praktično izobraževanje. »Višje strokovne šole so nastale iz potrebe v gospodarstvu, saj moramo praktičnost dati posamezniku že v vzgojno-izobraževalnem procesu.« Poudaril je namen – kaj podjetja iščejo v šolah. »Iščemo ljudi, ki imajo znanje in znajo delati.« Kot prihodnji izziv za višje strokovne šole vidi v njihovi zmožnosti profiliranja kadrov, ki jih v gospodarstvu resnično potrebujejo.

Stephane Lauwick je kot predsednik Evropskega združenja institucij visokega strokovnega šolstva (EURASHE) izpostavil, da je doslej Slovenija držala korak z Evropo pri pripravi Evropskega ogrodja kvalifikacij, kot pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu ter pozicioniranju kratkega cikla oz. višješolskega izobraževanja. »Poskrbela je, da je prva bolonjska stopnja ena najboljših in najpomembnejših za vključevanje v družbo. Višje strokovno šolstvo je pomemben člen za študente, saj omogoča zaposlitev na višjih intelektualnih področjih s svojo praktično usmerjenostjo. Je ambiciozno, združuje razumevanje družbe in tehnike ter ima voljo za izboljšave. Kot takšno omogoča in spodbuja študente k razvoju sposobnosti ter zmožnosti za uspeh.« Lauwick izpostavi, da Evropska komisija podpira mnenje, da terciarno strokovno izobraževanje  mora vključevati področja aplikativnih raziskav kot pripravo študentov za uporabo raziskovalne tehnik ter izvajanje projektov, saj ti podpirajo aktivnosti inovacij, prenosa tehnologij in razvoja.

Na akademiji so bila tudi podeljena  zaslužna priznanja Skupnosti VSŠ posameznikom, ki so  pomembno prispevali k razvoju, prepoznavnosti in ugledu višjega strokovnega izobraževanja z željo prepoznati znanje, trud in voljo za vse izjemne dosežke ter vso vloženo delo.

Prejemniki zlatega častnega znaka: Alojz Razpet, Drago Simončič, Janez Šolar in mag. Milan Meža.

20letvs-9

Prejemniki priznanj Skupnosti VSŠ: Angelca Hrovat, dr. Anita Goltnik Urnaut, Boštjan Rozman Zgonc, mag. Gabrijela Kotnik, mag. Ksenija Turk, mag. Majda Kralj, Štefan David in Zdenka Steblovnik Župan.

20letvs-10

Višje strokovne šole, ki so prejele priznanja Skupnosti VSŠ ob 20-letnem delovanju: Izobraževalni center energetskega sistema – ICES, Višja strokovna šola Šolskega centra Celje, Višja strokovna šola Šolskega centra Novo mesto, Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled.

20letvs-14

Akademijo so popestrili študentje različnih strokovnih šol z glasbenimi in plesnimi točkami: godalni kvartet Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ansambel Murni iz Višje strokovne šole Šolskega centra Celje, Matic Hribar iz Višje strokovne šole Šolskega centra Kranj ter študentje plesno-glasbene skupine Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.

Ob tej priložnosti je Skupnost višjih strokovnih šol s pomočjo Višje strokovne šole B&B izdala Zbornik 20 let višjega strokovnega izobraževanja v Sloveniji, kjer je zbrana skupna in pregledna zgodba višjih strokovnih šol.

 

Še več informacij o Skupnosti višjih strokovnih šol in sami prireditvi si lahko preberete na spletni strani skupnosti:

 http://www.skupnost-vss.si/slavnostna-akademija-ob-20-letnici-visjega-strokovnega-izobrazevanja-v-sloveniji

 


Povzeto po STA, foto: Luka Rudman in Tim Sevšek (Ekonomska šola Novo mesto, VSŠ), snemanje: Inštitut in akademija za multimedije.

Nazaj