Strojništvo – Višja strokovna šola

VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM STROJNIŠTVO

Strojništvo je že zelo dolgo temelj razvoja industrije. V vsakdanjem življenju je prisotno bolj, kot je videti na prvi pogled. Skozi vsebine predmetov v obveznem delu predmetnika boste pridobili temeljna znanja za svoje delo, izbirni moduli pa vam omogočajo poglobljen študij izbranih področij. Vedno večji poudarek je na učinkoviti rabi energije, njenem pridobivanju ter vzdrževanju energetskih objektov. Vodenje zahtevnih proizvodnih tehnologij na področju serijske ali unikatne izdelave izdelkov in sklopov zahteva vedno nova znanja. Prav tako brez znanj iz avtomatizacije ne moremo ob zahtevah po krajšem času, večji kvaliteti in nižji ceni povečevati proizvodnje. Večja proizvodnja pa zahteva učinkovito vzdrževanje strojev in naprav. Lahko pa boste svoj poklicni izziv iskali na področju konstruiranja, izdelave in vzdrževanja orodij.

Strojništvo

TIPIČNA DELA INŽENIRJA/INŽENIRKE STROJNIŠTVA

VODJA PROIZVODNJE: vodenje in upravljanje proizvodnih procesov
VODJA PROJEKTOV: načrtovanje in vodenje projektov
SNOVALEC DOKUMENTACIJE: sodelovanje pri kreiranju in snovanju tehničnih predlog
PRODAJNI INŽENIR: vodenje in izvajanje marketinga, projektne prodaje ter sodelovanje pri snovanju poslovnih in prodajnih načrtov
VODJA VZDRŽEVANJA: načrtovanje in vodenje vzdrževanja
VODJA PROCESA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI: načrtovanje, organizacija in vodenje procesov zagotavljanja kakovosti
PROGRAMER: programiranje zahtevnih numerično vodenih strojev
OPERATER: delo na zahtevnih večosnih numerično vodenih izdelovalnih in merilnih strojih
SAMOSTOJNI PODJETNIK: vodenje samostojnega podjetja

POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

1. Vsi obvezni moduli in predmeti v obsegu 79 KT
Komunikacijski modul (24 KT)
Predmet Mehanika 1 (5 KT)
Osnovni modul (21 KT)
Poslovno-procesni modul (13 KT)
Tehnološki modul (16 KT)
2. Eden izmed izbirnih modulov v obsegu 9 KT
Avtomatizacijski modul
Energetski modul
3. Eden izmed izbirnih modulov v obsegu 17 KT
Orodjarski modul
Proizvodni modul
4. Eden od izbirnih predmetov v obsegu 5 KT
5. Prosto izbirni predmet (5 KT)
6. Diplomsko delo (5 KT)

IZBIRNI MODULI

AVTOMATIZACIJA IN ROBOTIKA

Avtomatizacija in robotizacija delovnih ter tehnoloških procesov, sta danes pogoj za konkurenčnost podjetja na trgu. Da bi sledili razvoju na tem področju, je potrebno poznavanje delovanja sodobnih računalniških sistemov vodenja. V okviru modula zato preko praktičnih aktivnosti, v sodobno opremljenih laboratorijih, spoznavamo delovanje pnevmatičnih, hidravličnih in računalniško vodenih sistemov. Znanja s področja avtomatizacije nadgradimo s spoznavanjem delovanja robotskih sistemov, kjer izvedemo nastavitve in programiranje industrijskih robotov. Tako pridobljena znanja bodo inženirju strojništva v pomoč pri prepoznavanju možnosti vpeljave avtomatizacije v proizvodne procese.

ENERGETIKA

Racionalna raba energije je za vsako podjetje bistvenega pomena pri zniževanju stroškov in zagotavljanju okolju prijazne proizvodnje. Potrebe po energiji naraščajo, zato se veliko znanja, denarja in časa vlaga v izgradnjo novih energetskih objektov, ki pa zahtevajo vedno več dobro usposobljenih inženirjev s področja energetike.
Brez dobre strokovne podlage se v praksi ne moremo pravilno odločati, zato je poglobljeno znanje energetskih procesov temeljnega pomena.

PROIZVODNJA

V današnjem tehnološkem svetu je poleg razvoja novih izdelkov prva tako pomembno tudi pravilno in učinkovito zastaviti proizvodni proces v proizvodnem podjetju.

Proizvodni proces mora potekati zanesljivo, kvalitetno, hitro, plansko ter stroškovno učinkovito. Trg zahteva hitro prilagajanje proizvajalcev trgu, kupcem, upoštevanje trendov, konkurence, zato brez sodobnih znanj in poznavanja tredenov na tem področju ne gre. Spoznali boste kaj je sodoben proizvodni sistem, kateri so gradniki in kaj vse je potrebno upoštevati pri planiranju proizvodnje.

Spoznali boste kaj je Toyota proizvodni sistem, ki je osnova planiranja v vseh proizvodnih podjetjih po svetu.

Prav tako boste spoznali kaj je Industrija 4.0, kaj so trajnostna načela proizvajanja, metoda šest sigma, sočasni razvoj izdelkov, vitka proizvodnja, katere so izgube v proizvodnih procesih in kako poteka njihovo odstanjevanje, kako se uporabi projektni pristop v proizvajanju, kaj je metoda 5S, kaj je TPM – celovito preventivno vzdrževanje, metoda Poka-Yoke, kaj je 3M Muri-Mura-Muda, kaj je SMED.

Spoznali boste delo planerja proizvodnje, kaj je planiranje materialnih virov, obvladovanje zalog, vrste planov v proizvodnem podjetju, kako plani nastajajo, kaj se pri tem naj upošteva, kako se meri in planira kapacitete strojev, OEE, skratka, kako naj se načrtuje ter upravlja s tokovi materiala, informacij, kako naj se obvladujejo proizvodni procesi ter vodi zaposlene v proizvodnem podjetju.

Mnoge od teh metod izvirajo iz svetovno znanih proizvajalcev avtomobilov v svetu in so standard proizvodnih sistemov proizvodnih podjetij v različnih panogah povsod po svetu (npr. Toyota proizvodni sistem).

Cilj je vse te sodobne metode povezati s tem kaj naj proizvodna podjetja počnejo, razvijajo in uvajajo danes in v bodoče, da bodo dosegla konkurenčnost, nadaljnjo rast in razvoj.

ORODJARSTVO

Izbirna predmeta Snovanje in konstruiranje orodij ter Izdelava in vzdrževanje orodij določata vsebino modula orodjarstva. V učni program je vključeno vse od zahtev trga oz. izdelkov do rabe orodij v proizvodnji različnih izdelkov. Slušatelji so aktivno vključeni v aktivnosti konstruiranja, izdelave in vzdrževanja orodij, kjer se uporablja sodobna oprema CAD, CAM, CAE, CAQ, RP in namenske aplikacije za konstruiranje orodij. Pridobljene kompetence niso uporabne samo v orodjarstvu, temveč tudi v splošnem strojništvu. Predstavljeni so številni zgledi dobre prakse, normativi, standardi in smernice, ki se upoštevajo pri danih aktivnostih.

Podrobno se obravnavajo zahteve izdelkov, zgradbe, delovanja, konstrukcijskih podrobnosti ter tehnična in spremna dokumentacija orodij. Pridobljene kompetence študentu omogočijo, da v svojem delovnem okolju prepozna probleme, ugotavlja vzroke, pripravlja rešitve in načrtuje ukrepe revitalizacije.

Izbira predmeta Snovanje in konstruiranje orodij ter Izdelava in vzdrževanje orodij je nujno potrebni pogoj za razvoj slovenske industrije in slovenskega orodjarstva. To sta ključna predmeta, ki dajeta študentom vpogled v unikatno proizvodnjo, kjer manjka praktičnega znanja in sodelovanja med fakultetami in podjetji.

Zakaj?

Današnja industrija temelji na hitrem razvoju novih kompetenc, produktivnosti in celovite kakovosti. Rezultat tega hitrega razvoja je rapidno večanje števila izdelkov, različic posameznega izdelka ter funkcijska raznolikost izdelkov posameznih ponudnikov v smeri nadpovprečnega zadovoljevanja zahtev in pričakovanja kupcev.

Slovenske orodjarne so uspešne in pomembno prispevajo k celotnemu rezultatu gospodarstva. Za tujimi konkurenti ne zaostajajo bistveno po stopnji izobrazbe zaposlenih in opremljenosti. Najpomembnejše prednosti slovenskih orodjarn glede na konkurenco iz drugih držav so: dobra tehnična kultura in tradicija v orodjarstvu, velika fleksibilnost, hitra odzivnost in pozicioniranost v bližini večine njihovih najpomembnejših kupcev.

Tekmeci iz držav s krajšo tradicijo na področju orodjarstva se hitro učijo in osvajajo nova znanja, po kakovosti dosegajo bolj izkušene ter delujejo čedalje bolj globalno. Kupci orodij selijo proizvodnjo v države z nižjimi stroški delovne sile. Zniževati morajo stroške in to pričakujejo tudi od svojih dobaviteljev ter z različnimi prijemi (internetnimi dražbami) povečujejo konkurenčnost do najvišje možne stopnje, kar povzroča znaten padec cen tudi na področju zahtevnih orodij. Hkrati kupci zaostrujejo plačilne pogoje. Orodjar kot zadnji v verigi občuti prav vsako spremembo na trgu tako s strani kupca kot s strani dobavitelja. Z ene strani čuti pritisk na zniževanje cene orodij, po drugi strani pa povečanje stroškov vseh storitev in nabavnih komponent.

Z intenzivno gospodarsko rastjo se linearno povečuje tudi potreba po orodjih oz. tehnološkem razvoju. To velja za globalno kot tudi za vsako individualno gospodarstvo in je rezultat rapidne rasti števila novih izdelkov na globalnih trgih. Evropska ekonomija temelji na prepoznavni tehnično – tehnološki izjemnosti s strani kupcev, podobno kot Japonska. Tudi strateški razvojni dokumenti temeljijo na tej predpostavki in zavezujejo evropske vlade k spodbujanju produktnega in tehnološkega razvoja, ki naj predstavlja ključni pozitivni odmik v konkurenčnosti drugim ekonomijam.

Po sprejetju ključnih razvojnih smernic se ugotavlja, da gospodarstvo EU ni v celoti sposobno realizirati ciljev razvoja, posebej pa ne slediti globalnim trendom konkurenčnosti. Posebej zaskrbljujoč trend se beleži na področju tehnološkega razvoja, kar je lahko eno od ključnih tveganj realizacije strategije glede na pomembno vlogo v verigi razvoja vsakega novega izdelka.

Če želimo v slovenskih orodjarnah ostati konkurenčni, ne smemo zgolj zadovoljevati trenutnih kupčevih zahtev, ampak moramo razumeti, kaj se bo spremenilo v prihodnosti, se temu prilagoditi in ohraniti ali celo povečati konkurenčne prednosti pred ostalimi. Konkurenčno prednost si podjetje lahko naredi z izoblikovanjem ene od naslednjih strategij:

postane vodilno na področju zniževanja stroškov nabavne cene orodij;
se specializira; smiselnost specializacij so v izdelavi zelo majhnih preciznih orodij ali zelo velikih orodij za izdelavo zunanjih delov, orodij za preoblikovanje specialnih vrst materialov, kot so na primer jekla s povišano trdnostjo, izdelavo zahtevnih orodij, ki so pravzaprav zapleteni mehatronski sklopi …
se na izbranih področjih bistveno razlikuje od konkurence (nudi hitrejšo dobavo, inovativne rešitve, dodatne storitve, integracijo in prevzemanje večjih kompetenc v razvojni verigi kupca …

To pa lahko dosežemo le z dobro podporo na relaciji fakulteta – podjetje in da mlade prihajajoče študente pravočasno navdušimo in vzpodbudimo v ta poklic.

predavatelj v modulu Orodjarstvo Igor Breznikar

Višje strokovno izobraževanje v RS je kot kratki cikel samostojen steber terciarnega izobraževanja in kot tak del 1. bolonjske stopnje ter zagotavlja 6. stopnjo izobrazbe.
Študijski programi temeljijo na podlagi poklicnih standardov, ki so odraz aktualnih potreb po kadrih, znanjih in veščinah ter najsodobnejših trendov v stroki.
V času študija lahko študent koristi v sklopu praktičnega izobraževanja mednarodno izmenjavo preko Erasmus+.

Poslanstvo naše šole
Šola skupaj z gospodarstvom zagotavlja motiviran, kreativen, odgovoren in strokovno usposobljen inženirski kader.

POGOJI ZA VPIS

V višješolski študij se lahko vpiše, kdor:
• je opravil splošno oziroma poklicno maturo oziroma je končal temu ustrezno izobraževanje po prejšnjih predpisih ali
• ima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.

PRIJAVA ZA VPIS

Prijavite se na podlagi Razpisa za vpis v višje strokovno izobraževanje, in sicer v rokih:
1. prijavni rok je od 20. 2. do 15. 3. 2024,
2. prijavni rok je od 23. 8. do 29. 8. 2024.
Prijavite se lahko z E- prijavnim obrazcem na spletnem portalu višješolske prijavne službe: www.vss-ce.com/vps
Izpolnjen in podpisan prijavni obrazec pošljete priporočeno po pošti ali osebno oddate na naslovu: Višješolska prijavna služba, Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje

TRAJANJE IN POGOJI ŠTUDIJA

Višješolski študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami (KT) po evropskem kreditnem sistemu (ECTS).
Redni študij traja 2 leti oz. 4 semestre. Študijski programi se izvajajo v šoli in pri delodajalcih. Študijsko leto obsega v prvem in drugem letniku po 34 tednov izobraževalnega dela, od tega:
• 24 tednov predavanj, seminarskih in laboratorijskih vaj v šoli in
• 10 tednov praktičnega izobraževanja pri delodajalcih.

Izredni študij je časovno in izvedbeno prilagojen ter traja 2,5 leta oz. 3 cikluse.

Praktično izobraževanje

40 % študijskega programa temelji na izkustvenem učenju in poteka v podjetju ob podpori mentorjev. Praktično izobraževanje omogoča neposreden stik z delodajalci in pridobivanje realnih delovnih izkušenj že v času študija.
Če ima kandidat najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, se mu opravljanje praktičnega izobraževanja lahko prizna.

Študijski proces

• Študijski proces poteka v obliki predavanj, seminarskih, laboratorijskih in terenskih vaj in strokovnih ekskurzij.
• Študent izdela seminarske/projektne naloge, poročila, diplomsko delo in jih zagovarjajo.
• Študent ima elektronski indeks.
• Prijava in odjava na izpit je elektronska preko interneta.
• Izpitni roki so določeni z letnim delovnim načrtom šole na začetku študijskega leta in objavljeni na spletni strani.
• Po zaključku predavanj posameznega predmeta so razpisani najmanj 3 izpitni roki.
• Študent lahko izpit opravi z delnimi izpiti.
• Študent uporablja tiskana in e-študijska gradiva (e-učilnico).
• Študent si sposoja dodatna gradiva v knjižnici ŠC Celje.

ZAKAJ ŠTUDIRATI NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI?

• Višješolski programi so dvoletni in hitro pridem do želene izobrazbe in zaposlitve.
• Izobraževanje poteka na šoli, v sodobno opremljenih predavalnicah, laboratorijih in v podjetjih.
• Pridobim kakovostno strokovno znanje in kompetence, ki jih trg dela potrebuje.
• Pridobim praktično uporabna znanja, ki jih lahko takoj uporabim v praksi ali pri nadaljnjem študiju.
• Skupaj z mentorjem v podjetju izberem temo praktičnega diplomskega dela.