Boštjan, kako bi opisali sebe? Od kod prihajate?

Sem Boštjan Ocepek, inženir strojništva. Diplomiral sem leta 2012, na višji strokovni šoli v Celju.

Prihajam iz Zasavja, bolj točno iz Zagorja. Kot otrok sem imel veliko zanimanje za stroje in izdelavo raznih izdelkov, ki so včasih uspeli, drugič pa tudi ne. Sem pa z raznimi poskusi pridno nabiral znanje in izkušnje. Sem človek, ki mu ni vseeno kaj dela, pomembno mi je, da delam to, kar me veseli.

Izbrali ste našo Višjo strokovno šolo  in izobraževalni program Strojništvo. Kaj je botrovalo vaši odločitvi?

Za razliko od drugih vrstnikov, sem zgodaj razčistil glede poklicne poti oz. s čim se bom ukvarjal v življenju. V srednji šoli sem obiskoval smer strojni tehnik, kjer sem začutil veliko energije ter potrditev, da je pot, po kateri potujem, prava. Po opravljeni poklicni maturi se je bilo potrebno odločiti, kam naprej, saj sem hotel pridobiti dodatna znanja. Na izbiro sem imel tri možnosti. Odločiti sem se moral med dvema visokima fakultetama Ljubljana in Maribor, ter višjo šolo v Celju. Pri odločitvi so mi veliko pomagali nasveti starejših prijateljev in znancev. Izkazalo se je, da je zame najbolj primerna višja šola v Celju, kjer pridobiš največ prakse. Poleg tega se vsa teorija poveže s prakso in s tem pridobi svoj smisel. Drugi dve fakulteti ne nudita toliko. Veliko predhodnikov se je potožilo, koliko teorije je na visokošolskem programu, niso pa pridobili nobenih kompetenc, ki jih želijo delodajalci od strojnega inženirja.

Pri predavanjih in vajah smo profesorji prepoznali vašo zavzetost za kakovost. Vaši izdelki  vaj so že med študijem bili bolj dovršeni, in niste izpolnjevali le minimalnih zahtev. Kdaj ste odkrili, da je kakovost pri delu in v življenju nasploh pomembna.

Vse teme so mi bile zanimive, v tehničnih predmetih sem se zelo poglobil in zadeve že povezoval; kje jih bom lahko uporabil in kaj bi še potreboval. Zato sem vajam z veseljem sledil in hkrati prihajal do vprašanj. Samo delo pa zahteva ogromno odgovornosti, saj se v tem poslu lahko hitro zgodi, da zaradi napak lahko nastane velika škoda in na koncu lahko pride do propada projekta. Pri izobraževanju smo dobili veliko smernic za pravilni pristop do dela. Zame je zelo pomembno seznanjanje z modernimi tehnologijami in programi. Vsi predavatelji so zelo aktivni z novostmi na strokovnem področju ter imajo zelo široko obzorje. To mi je zelo všeč, saj je na nekaterih fakultetah to kar problem, da profesorji niso domači z današnjimi tehnologijami in programi.

V drugem semestru študija ste opravljali praktično izobraževanje v podjetju? Katero podjetje ste izbrali in kako so vas sprejeli v kolektivu?

Od malega sem imel veselje do mehanizacije, zato so se razvile sanje do dela v tovrstnem podjetju. Ponudila se je prilika  za praktično izobraževanje v strojni industriji SIP. Velika prednost izobraževanja na višjem programu je ravno v praksi, ki traja deset tednov in je izvedena po programu, ki ga je pripravila fakulteta. Program zajema vsa dela v podjetju, razen komercialnih in ekonomskih zadev. Začeli smo kot delavci v proizvodnji, končali pa v razvoju. Na podlagi pet mesečne prakse, ki sem jo opravil v omenjenem podjetju, sem izdelal kvalitetno diplomsko nalogo, v kateri sem zajel izboljšave primerne za patent. Vse skupaj je pripeljalo tako daleč, da so mi ponudili službo, vendar so me poti že odpeljale drugam…

Kaj pa vaši hobiji? Kako polnite svoje baterije? Imate čas za sprostitev?

Zelo rad imam organizacijske podvige in hkrati mi ni težko delati zadeve, pri katerih ni honorarja, saj mi veliko pomeni druženje z prijatelji. Sem član več društev (gasilci, športniki, lovci, krajevna skupnost). Bolj aktiven pa sem pri krajevni skupnosti, kjer imam funkcijo predsednika ter pri lovcih, kjer imam gospodarjenje z divjadjo. Vse to me veseli in mi daje novo energije. Moram pa reči, da pri starosti 25 let nimam težav z vodenjem, saj sem veliko kompetenc pridobil na fakulteti.

Kaj počnete po končanem študiju kot inženir strojništva? Ali ste tudi vi mnenja, da naziv prinaša s seboj tudi odgovornost za skupnost, podjetje, okolje  in posameznika? 

Kot sem že prej namignil, sem imel že ob šolanju izbrano podjetje, kjer bom delal po končanem študiju. Že štiri leta in pol delam v podjetju AS Domžale d.o.o., kjer izdelujemo avtobuse. To delo me je veselilo od prvega počitniškega dneva, ki sem ga opravil. To je tudi edino podjetje v katerem sem zaposlen. Počitniško delo in prakso sem opravljal še v petih drugih podjetjih. To sem namenoma izkoristil za izbiro dela, tako da nisem čakal na konec šolanja in da bi potem iskal službo, to je zelo pomemben korak.

Za službo sem se odločil, ker sem videl koliko zadev lahko spremenim in kaj vse pripomorem, da so avtobusi kateri se vozijo po celi Evropi lahko še boljši. Najlepši trenutek pride, ko se prototipni avtobus konča in nastopi poizkusna vožnja. Vendar do tega je trnjeva pot.

Iz obrtniške delavnice  se je razvila proizvodnja, v kateri sem sam začel delati z CAD programi AutoCAD  in PRO Creo 3.0. Zadal sem si veliko ciljev, si nakopal veliko dela, zato sem potreboval pomoč pri postavljanju osnovnih gradnikov za hitrejše delo. Za pomoč sem prosil profesorja g. Petra Četino, ki mi je pripravil zadeve veliko bolje, kot pa sem si sam zamislil. S temi gradniki sem prihranil ogromno časa, lahko bi rekel, da je delo postalo enostavno in hitro.

V podjetju so imeli veliko težav z izdelavo dizajna vozila. Za pomoč sem prosil g. Ivo Gubenška. Naredila sva 3D modele in nato smo dali zadevo iz rezkati, kar je osnova za ogrodje plastike. Ko smo dobili prve izdelke, se je pokazala velika razlika v kvaliteti prejšnjih produktov, izdelanih ročno. Zelo smo prihranili na času in stroških, hkrati pa imajo površine lepe prehode.

Kaj bi svetovali mladim, ki še bodo izbrali pot študija, da bodo uspešni tako pri študiju in kasneje na delovnem mestu?

Časi niso zlati glede dela v naši deželi. Je pa kljub krizi še vedno veliko povpraševanja po strojnih inženirjih, potrebe se v podjetjih povečujejo. Najpomembneje je, da si izberejo poklic, ki jih vesli. Smer strojni inženir je zelo dobra odskočna deska za široko paleto smeri, saj zajema največ različnih del, ki jih lahko opravljajo po končanem šolanju. Na fakulteti v Celju obstaja možnost pomoči pri različnih zadevah. Kar je bilo omogočeno meni tudi po končanem študiju. To zelo cenim. Zato bi se v tem primeru še enkrat za vse skupaj zahvalil.

Boštjan Ocepek, inž. strojništva