Izšel je razpis ra republiške in Zojtsove štipendije za dijake in študente

Posebni dodatki za deficitarne poklice

Vsak mesec iz proračuna za štipendije 1,8 milijarde tolarjev - Dijaki in vajenci morajo vlogo oddati najpozneje do 8, septembra, študenti pa do 6. oktobra letos

Na republiškem zavodu za zaposlovanje so včeraj predstavili razpis za republiške in Zoisove štipendije. Vodja službe za socialno varnost Mateja Jazbinšek poudarja, da so republiške štipendije "oblika državne pomoči tistim, ki se zaradi izredno slabih gmotnih razmer ne bi mogli šolati". Novost letošnjega razpisa je poseben dodatek za defici­tarne poklice. Na srednješolski stopnji so to tesar, mizar ali gradbinec, na visokošolski pa tehniški poklici. Zoisova šti­pendija je namenjena nadarjenim dijakom in študentom.

Republiško štipendijo lahko pridobijo vajenci, dijaki in študenti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2003 ni presegel 799.916 tolarjev. Zanjo lahko kandidirajo redni in izredni, dodiplomski in podiplomski študenti in dijaki. Če ne prejemajo druge štipendije ali posojila za štu­dij, nišo zaposleni ali prijavljeni na zavodu kot brezposelni, nišo samozaposleni ali lastniki gospodarskih družb, lahko oddajo vlogo na uradu za delo na območju, kjer ima-jo stalno prebivališče, ali jo pošljejo v pri­stojno območno službo. Tisti, ki štipendijo že prejemajo, lahko pravico do nje uveljavljajo še naprej. Cenzus, ki ga ne smejo preseči, je za stare štipendiste 879.908 tolarjev na družinskega člana v letu 2003.

Poleg tega prosilci ob vpisu v prvi letnik srednješolskega izobraževanja ne smejo biti starejši od 18 let, ob vpisu v višje ali visokošolsko izobraževanje pa ne sta­rejši od 26 let. Za republiško štipendijo se lahko potegujejo tudi kandidati, ki se izobražujejo v tujini, stalno bivališče pa ima-jo v Sloveniji.

Višina štipendije je odvisna od dohodka družine, kraja šolanja ali bivanja in doseženega učnega uspeha, štipendije pa se usklajujejo z gibanjem višine zajamčene plače. Republiški štipendisti, odločeni, da bodo pridobili pokliče, ki jih izrazito primanjkuje, bodo v prihodnjem šolskem le­tu ob štipendiji prejemali še poseben do­datek. V tem šolskem letu dijaki in vajen­ci s pripadajočimi zvišanji in dodatki pre­jemajo povprečno 28.000 tolarjev repub­liške štipendije, študentje pa povprečno 37.00 tolarjev.

V izjemnih primerih lahko pravico do republiške štipendije kandidati uveljavljajo tudi med šolskim oziroma studijskim le­tom, če se dohodek na družinskega člana zaradi nastalih okoliščin zmanjša tako, da je zaradi tega izpolnjen cenzus za pridobitev. Izjemne okoliščine so: povečanje števila družinskih članov, upokojitev ali brezposelnost staršev, razveza zakonske zveze staršev, smrt ali invalidnost enega od staršev, izguba kadrovske štipendije ter naravne in druge nesreče.

Kandidate za Zoisovo štipendijo, namenjeno nadarjenim dijakom in študentom, predlagajo izobraževalni zavodi. Jazbinškova je povedala, da je "štipendija na­menjena spodbujanju razvoja intelektual­nih in umetniških potencialov tistih, ki izkazujejo izrazito nadarjenost." Zato so med pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, izrazita nadarjenost, najmanj prav dober učni uspeh ali povprečna ocena naj­manj osem, ob izobraževanju pa morajo doseči še javno priznan uspeh ali izjemen dosežek. Do Zoisove štipendije so upravičeni učenci zaključnih razredov osnovne šole ter dijaki, vajenci in študenti, ki jih za­vodu predlagajo izobraževalne institucije. Povprečna Zoisova štipendija je 28.000 to­larjev za dijake in 45.000 tolarjev za štu­dente.

Zavod za zaposlovanje letos izplačuje skoraj 54.000 štipendij, na mesec je to 1,8 milijarde tolarjev iz državnega proračuna. Na lanski razpis so prejeli 75.753 vlog za štipendije, od tega 61.687 za republiške in 14.066 za Zoisove. Pogoje za pridobitev oziroma ohranitev je izpolnjevalo 40.988 kandidatov za republiško in 12.962 za Zoi­sovo štipendijo.

Razpis je izšel 11. junija in je v celo-ti objavljen na spletnem naslovu http:// www.ess.gov.si/html/Dejavnost/Štipendi-je/ZOIS/Razpis2004.htm. Dijaki in vajenci morajo vlogo oddati najpozneje do 8. septembra, študenti pa do 6. oktobra letos.

Ksenija Koren

Nesorazmerja na trgu dela v celjski regiji

Razvijajoča se družba spreminja stara in proizvaja nova delovna mesta z novimi zahtevami po znanjih za opravljanje določenih vrst dela. Zato moramo na nesorazmerja in deficitarnost na trgu dela gledati z več vidikov, v daljši časovni perspektivi in predvsem v povezavi z razvojnimi usmeritvami regije.

Na Zavodu za zaposlovanje spremljamo ponudbo prostih delovnih mest in povpraševanje po delavcih ter ugotavljamo kakšne so razmere na trgu dela v smislu primanjkljajev in viškov določenih izobrazbenih profilov. Pri analiziranju so nam poleg formalnih virov (analitični podatki, ki jih pridobimo iz prijavljenih potreb po delavcih oz. pripravnikih in podatki o brezposelnosti ter strukturi brezposelnih) v veliko pomoč predvsem neformalni viri oz. izkušnje in naša opažanja, ki nastajajo v konkretnih stikih z delodajalci pri napotovanju na prosta delovna mesta. V prikazu nesorazmerij med ponudbo in povpraševanjem lahko seveda izpostavimo le tiste izobrazbene profile, po katerih je nek zadosten obseg povpraševanja, ki lahko služi za analitično delo. Uporabiti bi morali drugačne vire podatkov, da bi lahko detektirali tudi tiste deficite na trgu dela, ki sicer številčno niso tako veliki, da bi jih zaznali preko statistično/analitičnih  pregledov registriranih virov podatkov. Prav tako moramo upoštevati, da vsi pregledi prikazujejo le prerez v smislu izobrazbenih ali poklicnih nazivov, povpraševanje delodajalcev in njihove ocene o primanjkljajih kadrov pa se običajno nanašajo predvsem na konkretna znanja in veščine, ki jih določeni kadri imajo. Analitični podatki so zato predvsem ocena in okvir nesorazmerij na trgu dela.

1. Primanjkljaji na trgu dela

Poleg primanjkljajev, ki jih povzročajo številčno pomanjkanje kadrov z ustreznimi znanji  oz. poklici (kot npr. v kovinarstvu), primanjkljaji nastajajo pogosto zaradi neprivlačnosti delovnih mest ali zahtev delodajalcev (gradbeništvo, pekarstvo, poslovno-komercialna dejavnost, gostinstvo, transport). To pomeni, da je med brezposelnimi sicer lahko dovolj oseb z določenimi poklici, vendar ne ustrezajo zahtevam delodajalcev.

     V regiji se razvija kovinsko predelovalna dejavnost, kjer nastaja največji del povpraševanja. Primanjkuje predvsem kovinarjev kot so: varilec, strugar, ključavničar, pogosto se iščejo tudi kovinarji s poznavanjem dela na CNC strojih.

     Gradbeništvo – primanjkuje tako pomožnih gradbenih delavcev za enostavna dela v gradbeništvu kot kvalificiranih kadrov (tesarji, zidarji, krovci, monterji konstrukcij, železokrivci ,stavbni kleparji..) in vodjev gradbišč

    Transport - vozniki, predvsem za mednarodni promet;

    Zaradi razmaha turistično gostinske dejavnosti, razvoja zdraviliških dejavnosti primanjkuje usposobljenih kuharjev in natakarjev

     Primanjkljaj opažamo na področju lesarstva (zlasti mizarjev) in zdravstva (zdravnikov oz. drugih specialistov)

     Zaradi težjih pogojev dela je premajhno zanimanje za poklice kot so pek, mesar, slaščičar

     Dokaj nepokrite so potrebe po delih v komercialni dejavnosti za poklice komercialist, trgovski potnik za prodajo na terenu in zavarovalniških storitev, kjer gre za specifične sposobnosti, lastnosti in pogoje dela.